To ni naložbeni nasvet. Informacije, ki so navedene, so namenjene izključno izobraževalnim in informativnim namenom in ne predstavljajo priporočila za nakup ali prodajo katerega koli finančnega proizvoda.
Nekatere platforme za trgovanje z delnicami ponujajo vzajemne sklade poleg delnic in ETF, pri čemer so vzajemni skladi na voljo prek istega računa in iste platforme. Razpoložljivost je odvisna od Brokerja, Broker pa lahko ponudi omejeno izbiro vzajemnih skladov ali pa širok nabor. Trgovec, ki želi vlagati v vzajemne sklade, mora preveriti ponudbo Brokerja in primerjati stroške ter morebitne slabosti.
Kako vzajemni skladi delujejo na borzni platformi
Vzajemni sklad je zdruzen nalozbeni instrument, vzajemni sklad pa upravlja profesionalni upravljavec, ki vlozi zbrani denar v delnice, obveznice ali druge nalozbe. Vlagatelj kupi deleze vzajemnega sklada, vrednost delezev pa je neto vrednost sredstev (NAV) sklada. NAV se izracuna ob koncu vsakega trgovalnega dne, NAV pa je cena, po kateri lahko vlagatelj kupi ali proda deleze.
Vzajemni sklad se razlikuje od ETF. ETF se trguje na borzi ves dan, njegova cena pa se spreminja z dogajanjem na trgu. Vzajemni sklad se oblikuje enkrat na dan, cena pa je NAV. Vzajemni sklad se razlikuje tudi od delnice. Delnica predstavlja delez v podjetju, vzajemni sklad pa predstavlja delez portfelja.
Vzajemni sklad se kupuje in prodaja prek Brokerja, Broker pa odda nalog druzbi sklada. Nalog se izvede po NAV, poravnava naloga pa poteka v enem do treh poslovnih dneh. Vzajemni sklad se ne trguje v realnem casu in vzajemni sklad ni izpostavljen dnevni (intraday) volatilnosti.
Razpoložljivost
Nekateri Brokerji ponujajo omejen izbor vzajemnih skladov, pri čemer je izbor sestavljen iz najbolj priljubljenih skladov iz večjih družin skladov. Drugi Brokerji ponujajo širok izbor, pri čemer je izbor sestavljen iz tisoč skladov iz stotin družin skladov. Trgovec, ki želi določen sklad, mora preveriti ponudbo Brokerja, trgovec pa naj poišče Brokerja, ki ponuja družino skladov, ki jo trgovec raje.
Diskontni Broker običajno ponuja omejen izbor in se osredotoča na sklade brez provizije (no-load). Broker s polno storitvijo običajno ponuja širok izbor in se osredotoča na sklade z vstopno provizijo (load) ter na svetovalne sklade. Trgovec bi moral Brokerja uskladiti s svojimi potrebami.
Strosek
Strosek nakupa vzajemnega sklada na borzni platformi vkljucuje razmerje stroskov, transakcijsko provizijo in vstopno provizijo (load). Razmerje stroskov je letna provizija, ki jo zaračuna sklad, in se giblje od 0,05 odstotka za indeksni sklad do 1,5 odstotka za aktivno voden sklad. Razmerje stroskov se odsteje od NAV, razmerje stroskov pa se odrazi v donosu.
Transakcijska provizija je provizija Brokerja za oddajo naloga, in se giblje od 0 € do 50 € na nalog. Nekateri Brokerji oprostijo transakcijsko provizijo za sklade brez vstopne provizije (no-load), oprostitev pa je spodbuda, da Brokerja uporabite za nakupe skladov. Transakcijska provizija je enkratni strosek, in se ne ponavlja, razen ce trgovec kupi se vec delnic.
Load je prodajna provizija, in load je odstotek nalozbe. Vstopna (front-end) provizija se placa, ko vlagatelj kupi delnice, in se giblje od 0 odstotkov do 5 odstotkov. Izstopna (back-end) provizija se placa, ko vlagatelj proda delnice, in izstopna provizija s casom pada. No-load sklad nima prodajne provizije, in no-load sklad je najpogostejši na platformah z nizkimi provizijami.
Kompromisi
Prvi kompromis so stroški. Vzajemni sklad ima količnik stroškov (expense ratio), in količnik stroškov se odšteje od donosa. ETF ima podoben količnik stroškov, vendar ETF pri večini brokerjev nima transakcijske provizije. Trgovec, ki želi čim bolj zmanjšati stroške, naj razmisli o ETF namesto vzajemnega sklada, trgovec pa naj primerja skupne stroške.
Drugi kompromis je izbira. Vzajemni sklad omogoča dostop do aktivno upravljanih strategij, aktivno upravljane strategije pa niso na voljo prek večine ETF. Trgovec, ki želi določenega upravljavca ali določeno strategijo, bo morda moral uporabiti vzajemni sklad, trgovec pa naj primerja strategijo z alternativami.
Tretji kompromis je cena. Vzajemni sklad se oblikuje enkrat na dan, trgovec pa ne more oddati limitnega naloga. Trgovec, ki želi časovno uskladiti vstop, mora sprejeti NAV ob koncu dneva, trgovec, ki želi določeno ceno, pa mora uporabiti drug produkt. Oblikovanje cen je manj prilagodljivo kot pri ETF ali delnici.
Četrti kompromis je davčna učinkovitost. Vzajemni sklad je manj davčno učinkovit kot ETF, vzajemni sklad pa lahko ob koncu leta razdeli kapitalske dobičke. ETF je bolj davčno učinkovit, ker ETF uporablja mehanizem ustvarjanja in unovčevanja “in-kind”, in ETF ne sproži razdelitev kapitalskih dobičkov.
Pogosta vprašanja o vzajemnih skladih na borznih platformah
Ali lahko kupim kateri koli vzajemni sklad na borzni platformi? Ne, Broker ponuja izbor, in izbor morda ne vključuje sklada, ki ga trgovec želi. Trgovec naj pred odprtjem računa preveri ponudbo Brokerja, in naj poišče Brokerja, ki ponuja družino skladov, ki jo trgovec želi.
Ali je razmerje stroškov enako pri vseh Brokerjih? Da, razmerje stroškov določi sklad, in razmerje stroškov je enako ne glede na Brokerja. Trgovec naj primerja razmerja stroškov podobnih skladov in naj izbere sklad z najnižjim razmerjem stroškov za strategijo.
Ali lahko avtomatiziram nakupe vzajemnih skladov? Da, večina Brokerjev ponuja samodejne načrte vlaganja, pri čemer samodejni načrt vlaganja kupi fiksni znesek sklada v rednem časovnem razporedu. Samodejni načrt vlaganja je uporaben za povprečenje stroškov (dollar-cost averaging), in samodejni načrt vlaganja je uporaben za dolgoročne vlagatelje.
Sorodni viri
Kje zaceti
Ce ocenjujete vzajemne sklade na borzni platformi, je najbolj uporaben prvi korak preveriti izbiro posrednika, transakcijsko provizijo in razpolozljive druzine skladov. Nas primerjava posrednikov navaja posrednike in ponudbe vzajemnih skladov, kar skupaj pove, kaj posrednik ponuja, preden odprete racun.