To ni naložbeni nasvet. Informacije, ki so navedene, so namenjene izključno izobraževalnim in informativnim namenom in ne predstavljajo priporočila za nakup ali prodajo katerega koli finančnega proizvoda.
Denarna rezerva na trgovalnem računu je denar, ki ga trgovec drži na računu, neinvestiran, na voljo za kritje pozivov k dodatnemu zavarovanju (margin calls), za financiranje novih pozicij ali za absorpcijo izgub. Denarna rezerva je obramba trgovca pred nepričakovanim, njena prava velikost pa je odvisna od strategije, volatilnosti naložb in stopnje tveganja, ki jo trgovec dopušča. Najpogostejša napaka je, da račun v celoti investiraš, kar ne pusti nobene rezerve za naslednji padec ali naslednjo priložnost.
Zakaj sploh držati gotovino
Najpogostejši razlog je obramba. Zmanjšanje (drawdown) pri vzvodnem položaju se financira iz gotovine na računu, trgovec, ki nima gotovine, pa je prisiljen zapreti druge pozicije, da izpolni poziv. Gotovinski blažilnik absorbira drawdown, trgovec pa lahko obdrži pozicijo skozi običajno nihanje, ne da bi bil prisiljen oditi iz nje.
Drugi razlog je priložnost. Trgovec, ki ima gotovino na računu, lahko izkoristi nenaden padec delnice, ki jo je spremljal, ali nenaden porast, ki ga želi kratko prodati. Trgovec, ki je v celoti vložen, se ne more odzvati, in zamujena priložnost je resničen strošek.
Tretji razlog je psihološki. Trgovec, ki je v celoti vložen, je izpostavljen celotni volatilnosti svojih naložb, stres zaradi gledanja, kako račun v enem dnevu pade za 10%, pa je resničen strošek v smislu spanja, osredotočenosti in kakovosti odločanja. Gotovinski blažilnik zmanjša volatilnost računa, trgovec pa lahko bolj jasno razmišlja o pozicijah in strategiji.
Koliko gotovine je dovolj
Iskren odgovor je, da je to odvisno od strategije in volatilnosti naložb. Trgovec z dolgoročnim portfeljem delnic velike kapitalizacije lahko drži manjši denarni blažilnik (5% do 10% računa), ker je volatilnost nižja. Trgovec s portfeljem delnic majhne kapitalizacije ali z vzvodnimi pozicijami potrebuje večji blažilnik (20% do 50% računa), ker je volatilnost višja.
Trgovec z eno samo vzvodno pozicijo potrebuje denarni blažilnik, ki je dovolj velik, da absorbira 20% vrzel na poziciji. Pri poziciji v višini 10.000 EUR je blažilnik 2.000 EUR, kar je 20% pozicije. Blažilnik je poleg začetne marže, skupna gotovina na računu pa je začetna marža plus blažilnik za vrzel.
Trgovec z diverzificiranim portfeljem nevzvodnih pozicij potrebuje manjši blažilnik, ker so padci vrednosti pri posameznih pozicijah manjši in manj korelirani. 5% denarni blažilnik na diverzificiranem portfelju delnic velike kapitalizacije je običajno dovolj za absorpcijo običajnega padca, trgovec pa lahko uporabi gotovino za financiranje nove pozicije, ko se pojavi priložnost.
Priložnostni strosek gotovine
Gotovina ima priložnostni strosek. Trgovec, ki ima 20% računa v gotovini, se odpoveduje donosu tistih 20%, kar je v dolgem obdobju pomembno breme za portfelj. Trgovec s pričakovanim donosom portfelja 7% in 20% gotovinskim blažilnikom se odpoveduje 1,4% na leto, kar je v 20 letih precejšnja razlika v končnem premozenju.
Priložnostni strosek je resničen in ga mora trgovec pretehtati glede na strošek, če blažilnika nima. Trgovec z dolgoročnim horizontom in portfeljem z nizko volatilnostjo si lahko privošči manjši blažilnik, ker je strošek padca manjši. Trgovec s kratkoročnim horizontom in portfeljem z visoko volatilnostjo potrebuje večji blažilnik, ker je strošek padca večji.
Kompromis je dinamičen. Trgovec lahko v mirnih trgih drži manjši blažilnik (5% do 10%), v nestanovitnih trgih pa večji (20% do 30%). Premik blažilnika je odvisen od trgovčevega pogleda na trg in ta pogled bi moral temeljiti na trgovčevi analizi, ne na njegovem razpoloženju.
Kje hraniti gotovino
Gotovina na trgovalnem računu je običajno shranjena v denarnem tržnem skladu ali v programu „cash sweep“ posrednika. Denarni tržni sklad izplačuje donos, ki je blizu obrestni meri centralne banke, gotovina pa je na voljo za financiranje poslov ali za izpolnitev maržnih pozivov. Program „cash sweep“ posrednika izplačuje donos, ki je običajno nižji od donosa denarnega tržnega sklada, vendar je gotovina takoj na voljo.
Izbira med obema je odvisna od donosa in priročnosti. Trgovec, ki ceni donos, lahko gotovino vloži v denarni tržni sklad in sprejme enodnevno zamudo pri financiranju posla. Trgovec, ki ceni priročnost, lahko gotovino vloži v program „cash sweep“ posrednika in sprejme nižji donos.
Gotovina ni zavarovana tako, kot je zavarovan bančni depozit. Denarni tržni sklad ima gotovino naloženo v kratkoročne državne vrednostne papirje, vrednost sklada pa lahko pade, če ti vrednostni papirji ne izpolnijo obveznosti. Program „cash sweep“ posrednika je običajno depozit pri banki prvega razreda, depozit pa je zaščiten z shemo zavarovanja depozitov v pristojnosti posrednika. Oba se razlikujeta po kreditnem tveganju, zato mora trgovec razumeti razliko.
Kdaj zmanjšati gotovino
Trader naj zmanjša gotovino takrat, ko je priložnost resnična in je strošek zamude priložnosti visok. Trader, ki je spremljal delnico, ki je padla za 20 %, in ima gotovino za nakup, lahko zavzame pozicijo, pri čemer se gotovina pretvori v pozicijo. Zmanjšanje gotovine je resničen strošek, vendar ga izravna pričakovan donos pozicije.
Trader ne bi smel zmanjšati gotovine, da bi izpolnil margin call pri izgubljajoči se poziciji. Izgubljajoča se pozicija je vir klica, dodajanje gotovine izgubljajoči se poziciji pa pomeni podvajanje slabe stave. Pošten odgovor je, da zapreš izgubljajočo se pozicijo, prevzameš izgubo in ohraniš gotovino za boljšo priložnost.
Sorodni viri
Kje zaceti
Ce se odlocate, koliko gotovine obdrzati, je najbolj uporabna vaja izracunati gotovino, potrebno za absorpcijo 20% padca vrednosti (drawdown) na vaseh pozicijah. Nas broker comparison navaja programe za samodejno preusmerjanje sredstev (cash sweep) in moznosti denarnega trga (money market fund) pri vsakem brokerju, kar skupaj prikazuje, kaksen je donos in kako prirocna je izbira, preden se odlocite.